Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav zaradi prevlade baseballa in ameriškega nogometa še nima statusa športa številka ena, nogomet v ZDA v tem desetletju doživlja zgodovinski razcvet in bliskovito rast. Z organizacijo največjega svetovnega prvenstva doslej in vlaganjem enormnih zneskov se nekdanji športni avtsajder spreminja v izjemno komercialno zgodbo o uspehu.
Svetovno nogometno prvenstvo so več kot enkrat doslej gostile le Francija, Nemčija, Italija, Brazilija in Mehika. S četrtkovim začetkom mundiala pa so se tej eminentni družbi pridružile še Združene države Amerike (ZDA), ki so tekmovanje organizirale že leta 1994, pa čeprav je nogomet tam daleč od statusa športa številka ena.
Po podatkih podjetja za športno analitiko Sports Innovation Lab iz leta 2023 so bili v ZDA od nogometa bolj priljubljeni ameriški nogomet, baseball in košarka, zato se zdi še toliko bolj ironično, da Američani skupaj z Mehiko in Kanado organizirajo največje svetovno prvenstvo doslej, ki prvič v zgodovini gosti kar 48 reprezentanc in se bo odvijalo rekordnih pet tednov.
Dolgo v senci baseballa in ameriškega nogometa
Kljub njegovi dokaj obrobni vlogi pa ima nogomet v ZDA že zelo dolgo brado, njegova zgodovina pa ni nič manj zanimiva od tiste v bistveno bolj nogometnih okoljih. Prek Atlantika so ga v drugi polovici 19. stoletja prinesli evropski priseljenci nemških, angleških in irskih korenin, s pomočjo industrializacije pa se je začel širiti po vsej državi.
Njegova priljubljenost se je začela večati zlasti po prvi svetovni vojni, po drugi pa je v veliki meri zamrla, saj so se veliko bolj uveljavili že omenjeni baseball, košarka in ameriški nogomet. Ko so Američani na svetovnem prvenstvu leta 1950 v Braziliji šokirali Anglijo in jo premagali z 1:0, v ZDA za ta uspeh ni slišal skoraj nihče, oziroma ga to niti ni zanimalo.
Obdobje po drugi svetovni vojni zato ameriški ljubitelji nogometa označujejo kar za “temni vek”, ki se je zavlekel globoko v 60. leta. Luč na koncu predora je posijala s prihodom satelitske televizije, ki je, sicer z zamikom, omogočila predvajanje finala svetovnega prvenstva leta 1966. To je vzbudilo zanimanje poslovnežev, ki so imeli v lasti ameriške športne franšize. Skupaj so osnovali načrte za nogometno ligo in sprva ustanovili dve, ki pa sta se po mesecih prepirov združili v Severnoameriško nogometno ligo (NASL).
Ta je Američane 17 let znova seznanjala z zanje nenavadnim, neznanim in pozabljenim športom, ki je prvi vrhunec doživel leta 1975 s prihodom Peleja v New York Cosmos. Povprečna obiskanost tekem se je tedaj čez noč početverila, velikost lige pa potrojila. A uspeh je bil kratkega daha. Ko so se zveneča imena, vključno z brazilskim zvezdnikom ter Johanom Cruyffom, Gerdom Müllerjem in Franzem Beckenbauerjem na čelu, poslovila, je znova zamrlo tudi zanimanje za nogomet.
K temu prav gotovo ni pripomoglo niti prepričanje tedanjega komisarja lige Phila Woosnama in lastnikov klubov, da morajo ligo “amerikanizirati”, če jo želijo približati ciljni publiki. Z različnimi prijemi, kot je postavitev navijačic ob rob igrišča, so poskusili narediti tekme bolj spektakularne, v želji po povečanju števila zadetkov pa so rahlo priredili tudi pravila.
Zgodovinski razcvet
A to je bil le eden od številnih poskusov popularizacije nogometa v ZDA. Vnovični poskus je sledil z ustanovitvijo lige MLS leta 1993 in gostovanjem mundiala leto pozneje, kasneje pa tudi s prihodom novih zvezd, kot so David Beckham, Zlatan Ibrahimović in nazadnje Lionel Messi. Prav zadnji poskus s čudežnim Argentincem v glavni vlogi se zaenkrat zdi tudi daleč najuspešnejši.
Nogomet v Združenih državah Amerike v tem desetletju namreč doživlja zgodovinski razcvet. S 62,5 milijona nogometnih navijačev se država ponaša s četrto največjo navijaško bazo na svetu, delež Američanov, ki navajajo nogomet kot svoj najljubši šport, pa je narasel na deset odstotkov.
Še več, delež mladih odraslih (v starosti od 18 do 34 let, op. p.), ki se opredeljujejo kot strastni spremljevalci nogometa, se je povzpel na 23 odstotkov. Precej višji kot v Evropi (36 odstotkov) pa je tudi delež žensk med navijači, saj ta znaša kar 43 odstotkov.
Po podatkih spletnega portala For Soccer je v porastu tudi igranje nogometa. Aktivno ga igra 16,8 milijona Američanov, 2,5 milijona otrok pa je registriranih pri krovni mladinski organizaciji US Youth Soccer.
“Tako kot je baseball cvetel v zlati dobi radia, NFL pa v dobi televizije, je priljubljenost nogometa porasla zaradi vseprisotnosti interneta, ki je Američanom omogočil, da so se v realnem času povezali z aktualnimi zgodbami,” ugotavljajo novinarji medija The Athletic, ki ogromno zaslug za porast zanimanja pripisujejo tudi pretočnim vsebinam (ki omogočajo neposredne prenose tekem najmočnejših evropskih lig) in računalniškim igram, kot je Fifa.
Prihod Lionela Messija je spremenil vse
“Američani iz leta v leto vse bolj resno jemljejo nogomet,” je prepričan tudi mladi slovenski reprezentant Mitja Ilenić. “Jaz sem v ZDA prišel leta 2023. Na začetku niti nisem vedel, kaj lahko pričakujem, vse je bilo novo. Nato je čez pol leta prišel Messi s svojimi kolegi in vse se je spremenilo. Vsaj jaz sem dobil občutek, da je liga začela iz meseca v mesec rasti. Nenazadnje se to pozna tudi v enormnih zneskih, ki se v zadnjem obdobju vlagajo v nogomet, in v pogojih za delo. Mislim, da so to dojeli tudi Američani sami in postali bolj strastni,” nam je zaupal branilec.
Enaindvajsetletnik je že pri 18 letih iz Domžal odšel čez Atlantik in se pridružil tamkajšnji zasedbi lige MLS New York City, kjer je igral vse do lanskega decembra, ko je bil do zaključka letošnje sezone posojen poljskemu prvoligašu Rakowu. Branilec tako ni imel priložnosti izkusiti le vzdušja na ameriških stadionih, temveč tudi atmosfero, ki jo ustvarijo vročekrvni poljski navijači.
“Občutek imam, da so se ameriški navijači skušali zgledovati po Evropejcih, a jim to ni šlo najbolje od rok, zato so ubrali povsem svoj način spremljanja tekem. Tu težko govorimo o ultrasih kot na Poljskem, so pa tekme vseeno dobro obiskane. Pravzaprav je vse skupaj bolj podobno programu lige NBA, vse je narejeno kot šov. Vse skupaj je na kar visoki ravni,” se razgovori Ilenić in izpostavi pomembno razliko med navijači na severu in jugu države.
“Ko smo igrali v Miamiju proti Messiju, je bilo že tri ure pred tekmo pred stadionom 10.000 ljudi. Na jugu države so navijači bolj zagrizeni, kar bi lahko pripisal temu, da je tam številčnejša populacija priseljencev iz Mehike ter Srednje in Južne Amerike, kjer nogomet obožujejo. Poleg tega avgusta igramo tudi League Cup, kjer nastopajo mehiški klubi. Sicer igramo v ZDA, a tekme obiščejo tudi Mehičani in pripravijo noro vzdušje, saj so nori na nogomet. Zagotovo je vzdušje na ravni evropskega, če ne še boljše. A sam lahko izhajam le iz izkušenj v poljski ligi,” pove 21-letnik, ki se v nadaljevanju dotakne tudi tamkajšnje nogometne infrastrukture.
“ZDA so nogometna nacija”
Kot pojasni, le peščica moštev v ligi ne igra na stadionih, ki so namenjeni izključno nogometu. Zadnji, ki se lahko pohvali s povsem novim objektom, je prav Messijev Inter Miami. Stadion sprejme slabih 27.000 gledalcev in se je odprl letošnjega aprila.
“Stadioni v povprečju sprejmejo med 25.000 in 30.000 gledalcev. Od 30 ekip, ki nastopajo v ligi, pa jih le okoli pet igra na stadionih, ki so prvotno namenjeni ameriškemu nogometu ali baseballu. Naša ekipa tako nastopa na stadionu New York Yankees, ki pa je zelo dobro prilagojen igranju nogometa,” poudari mladi nogometaš.
“ZDA so nogometna nacija,” je prepričan Belokranjec, a v isti sapi izpostavi, da se mora nogomet za pozornost boriti z v Ameriki veliko bolj uveljavljenimi športi. “Tam imaš še tri ali štiri športe, ki so primarni. A v Ameriki prebiva toliko ljudi, da vsak spremlja svoj šport in so stadioni ne glede na to polni. Če bi dejal, da je nogomet prioriteta, bi se zlagal. Je pa na dobri poti. Stvari gredo na bolje, zato me zares zanima, kako bo v prihodnosti. Poleg tega se jim s svetovnim prvenstvom ponuja lepa priložnost, da vse skupaj dvignejo še na višjo raven,” pravi sogovornik, ki upa, da si bo eno od tekem na mundialu uspel v živo ogledati tudi sam.
Kot sicer ugotavlja poročilo španske nogometne akademije Soccer Interaction Academy (SIA), je bil nogomet na ameriškem športnem trgu dolgo obravnavan kot avtsajder, a je zdaj v bliskovitem vzponu. Nekoč nišni šport, ki so ga podpirale predvsem priseljenske skupnosti in mladinske lige, se je namreč v zadnjih letih razvil v veliko komercialno priložnost.
Globalne in domače blagovne znamke dandanes tekmujejo, da bi izkoristile naraščajočo priljubljenost nogometa v ZDA, posledično pa naj bi po naložbe blagovnih znamk v nogomet do leta 2030 dosegle osupljivih 4,6 milijarde dolarjev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje